Minute za kmetijstvo in podeželje

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Tokrat bi vas rad opozoril na projekt Izročilo Brkinov in Krasa, ki z uporabo 3D tehnologije in obogatene resničnosti prikazuje lokalno tradicionalno domačo obrt in običaje Brkinov in Krasa in sodi med 24 najboljših skupnostnih projektov, ki so sofinancirani iz sredstev Evropske skupne kmetijske politike in jih je izbrala mednarodna žirija strokovnjakov ter vse prebivalce EU pozvala, da z glasovanjem določijo zmagovalne projekte. Svoj glas lahko oddate na tej povezavi.

Spomnimo. Prvotni predlog uredbe je od držav članic zahteval, da količino uporabljenih sredstev za varstvo rastlin zmanjšajo vsaj za 50%, kar so kasneje nekatere skupine želele povečati celo na 70 ali več odstotkov. Za slovensko kmetijstvo je bila najbolj sporna zahteva, da se na vseh varovanih območjih ne sme uporabljati nobenega fitofarmacevtskega sredstva, tudi tistih ne, ki so dovoljena v ekološkem kmetijstvu. Glede na obseg Natura 2000 in drugih varovanih območij, bi taka uredba pomenila dokončen udarec slovenski pridelavi hrane, podobno pa so svarili kmetje tudi v drugih EU državah …

Jutri v petek, 24. novembra v dvorani Krajevne skupnosti Mavčiče v sodelovanju z Občino Kranj in KS Mavčiče ob 19.00 pripravljajo okroglo mizo, na kateri bodo z različnih vidikov osvetlili, zakaj je dobro v vseh življenjskih obdobjih pogosto uživati proseno kašo, še posebej pa pri učenju, delu, športu in za dober spanec in zakaj potekajo prizadevanja, da bi jedi iz prosa bile redno vključene tudi na jadilnike v javnih zavodih. Dve uri pred okroglo mizo, torej od 17.00 naprej bo potekala tudi Prosena Mavška tržnica, na kateri bodo kmetje s tamkajšnjega območja ponudili svoje pridelke in izdelke.

Talne razmere se od kraja do kraja zelo razlikujejo, kmetje tudi opozarjajo, da narava jasno kaže, da birokratsko postavljanje datumov opravil, ki morajo najprej temeljiti na upoštevanju dejanskih razmer v naravi in seveda zasledovati vsa pravila dobre kmetijske prakse, ni na mestu. V digitalni dobi je mogoč tudi drugačen pristop. Med drugim so ga raziskovali z EIP projektom Optimizacija rabe živinskih gnojil, ki so ga v minulih letih izvedli na KGZ Ptuj. Predstavil ga je Daniel Skaza.

Dr. Vida Čadonič Špelič pravi, da tak postopek ne more potekati brez prisotnosti lastnika živali in da na zasebno lastnino lahko vstopajo samo pooblaščene osebe, v tem primeru inšpektorica in policija.

V nekaterih osnovnih šolah in vrtcih je v okviru dejavnosti na voljo tudi obis delavnice o peki kruha. Eno takih občasno pripravi tudi Ančka Švigelj iz zavrha pri Borovnici. Veseli jo, da otroke to zanima in v peki neizmerno uživajo.

Prav vsi vrtci, šole in drugi vzgojno-varstveni zavodi so povabljeni, da jutri sodelujejo pri letošnjem Tradicionalnem slovenskem zajtrku in Dnevu slovenske hrane. Čebelarji in kmetje so že lansko leto na Vlado Republike Slovenije naslovile pobudo, da bi namesto enega dneva vsak tretji teden v novembru obeležili Teden slovenske hrane, katerega vrhunec bi predstavljal petkov Tradicionalni slovenski zajtrk. Na kmetijskem ministrstvu pobudo podpirajo in je bila tudi že uvrščena v proceduro za uradni sprejem, a kot kaže, je ta nov korak zamaknjen na prihodnje leto.

Eden od zelo oprijemljivih sadov akcije Tradicionalni slovenski zajtrk je tudi e-katalog za naročanje živil v javne zavode. Kmetije, ki so se v katalog s svojimi izdelki vključile, beležijo precejšnje povpraševanje, pravi Gabrijela Salobir iz Sektorja za za varno hrano na KGZS.

Kruha ne naredi moka, ampak ga naredi roka, pravi Ančka Švigelj iz Zavrha pri Borovnici. Že kot majhno dekletce se je te veščine učilo pri svoji mami, ko se je poročila, pa je drug pristop istega opravila opazovala pri svoji tašči. V zimskem času kar pogosto zamesi sedem hlebcev in jih speče v krušni peči, kruh pa potem razda. Zelo rada pa svoje znanje peke kruha posreduje tudi otrokom na delavnicah.