27. Pripovedovalski festival v znamenju vode in žensk, mi pa tudi o položaju samozaposlenih ustvarjalk v kulturi
20m
·
Svet kulture
·
V Cankarjevem domu se začenja 27. Pripovedovalski festival, ki ga letos zaznamuje valovanje vode, krovna tema se glasi Morje v meni. Program je zasnovala nova programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, ki namerno in z velikim navdušenjem daje glas ženskam. Kot pravi, "je voda priklic mnogočesa in tedaj tudi nekoga, torej nje ženske''. In ženskam se posvečamo še z eno temo: položajem samozaposlenih ustvarjalk v kulturi. Potem pa še nekaj o koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki bo prav poseben – Bachov Pasijon po Janezu bodo izvedli na način, kot ga v Sloveniji še nismo slišali.
The episode 27. Pripovedovalski festival v znamenju vode in žensk, mi pa tudi o položaju samozaposlenih ustvarjalk v kulturi from the podcast Svet kulture has a duration of
20:27. It was first published
More episodes from Svet kulture
Festival Prisluhi v Mestnem gozdu in radijska igra V cvet
Razmislek o čebelah za pomen biotske raznovrstnosti lahko na primer hkrati postane razmislek o splošnem obstoju civilizacije. Prav to je téma nove radijske igre z naslovom V cvet, igrane miniature, ki je zasnovana kot slušna razglednica mesta in mestnega parka, kot "zvočna tapeta" za novo izpraševanje o ekoloških in bivanjskih temah tukaj in zdaj. V Celju pa se na odru pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu kmalu začne 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki bo s petimi koncerti in spremljevalnim programom trajal vse do 30. junija.
Sto let od smrti Kafke in Azija sredi Ljubljane
Kmalu bo minilo sto let od smrti Franza Kafke, enega najbolj razvpitih pisateljev 20. stoletja. Po Evropi že praznujejo in ponatiskujejo njegove knjige, pri založbi Beletrina je na primer izšel ponatis Zbrana kratka proza v prevodu Štefana Vevarja. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je potekal še simpozij z naslovom Kafka za vse čase. V Slovenski etnografski muzej pa vabi razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke. Avstro-ogrski mornariški častnik Ivan Skušek ml. se je pred dobrimi sto leti iz vojaškega ujetništva na Kitajskem z družino vrnil v Ljubljano. S seboj je pripeljal bogato zbirko azijskih predmetov z namenom, da bi v prestolnici ustanovil muzej azijskih kultur. Med njimi so budistični kipci, pribor za uživanje opija, golobje piščali in glasbila, pa ornamentirano kitajsko pohištvo, z izjemnimi patentni za spoje stranic.
250 let NUK-a
V tokratni oddaji se najprej posvečamo razstavi ob 250-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki s plakati in raznimi dragocenimi predmeti prikazuje in opisuje četrt tisočletja dolgo zgodovino naše osrednje knjižnice. V Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici pa je na ogled občasna razstava z naslovom Nova doba: Umetniški diskurzi o družbenih in klimatskih spremembah, ki je namenjena ozaveščanju o človekovih posegih v okolje.
Ozvezdja mnogoterih želja in simpozij o Nacetu Šumiju
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani se že dlje ukvarjajo s temami, povezanimi z gibanjem neuvrščenih. Čeprav tega nadnacionalnega projekta, katerega del so bile predvsem nekdanje kolonizirane države, ne želijo romantizirat, je lahko razmislek o tedanjih idejah relevanten še danes. Tako tudi mednarodna razstava Ozvezdja mnogoterih želja v razmislek podaja pretekla pretekla in sedanja mesta bojev v prepletenih nedavnih zgodovinah, izhajajoč iz temeljev gibanja neuvrščenih. Osvetljujemo tudi simpoziji ob 100. obletnici rojstva pokojnega umetnostnega zgodovinarja in konservatorja Naceta Šumija.
Mož, ki ni mogel molčati
Žirija, ki ji je na letošnjem 77. filmskem festivalu v Cannesu predsedovala ameriška igralka Greta Gerwig, je zlato palmo za kratki film podelila Možu, ki ni mogel molčati, hrvaškega režiserja Nebojša Slijepčevića. Slovenski del avtorstva v filmu predstavlja direktor fotografije Gregor Božič. V prostorih poklicnega združenja umetnikov BV galerija v Celovcu je na ogled razstava umetnika Karla Vouka z naslovom Pareidolija. Slovensko konservatorsko društvo je podelilo Steletova priznanja za leto 2023. Priznanja so prejeli Matevž Remškar, Urška Todosovska Šmajdek ter Irena in Mirko Cigula. Vabljeni k poslušanju!