Izšlo je

Pisateljica Samanta Hadžić Žavski (1993) je knjižno nastopila z zbirko kratke proze Serijski morilec (2019), sledila je še ena zbirka kratke proze Obiski (2022), tako da je njena tretja knjiga Smrt, zavita v temo njen prvi roman. V romanu, objavljenem v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, pisateljica občuteno pripoveduje o družini, otroštvu in odraščanju, vplivu vojne v Bosni na življenje preživelih (ki so prav tako žrtve), kot vodilni motiv pa riše smrt. Več o berljivem in nežnem romanu, ki zajema večletno obdobje v odraščanju in zorenju literarne junakinje, pove Samanta Hadžić Žavski v pogovoru z Markom Goljo za Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Ob 60-letnici programa Ars lahko spoznate še eno zanimivo oddajo Izšlo je iz radijskega arhiva. Pesnica Barbara Korun (letos praznuje okrogel jubilej, tudi slovenska avtorica v središču letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica) je leta 2021 objavila pesniško zbirko Idioritmija, napisala pa je tudi spremno besedo, kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. Knjigo je uredil Gašper Malej, izdala sta jo KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarja nečesa, je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem, tudi o vonjih, pove Barbara Korun v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je (premierno smo jo predvajali na Arsu 27. maja 2021).

Letos praznujemo šestdesetletnico programa Ars. Zato vprašanje Kaj imata (med drugim) skupnega Josip Vidmar in Kajetan Kovič, ni pretežko. Med drugim sta – seveda – oba nastopila v oddaji Izšlo je. 18. novembra 1979 je bil na Tretjem programu (takrat še ni bil Ars) objavljen pogovor Andreja Arka z Josipom Vidmarjem, avtorjem spominske zbirke Obrazi (Državna založba Slovenije, 1979). Pri njenem nastanku sta ob avtorju Andreju Arku in gostu Josipu Vidmarju sodelovala še bralka Bojana Avsenak in mojster zvoka Igor Otavnik. Žal v arhivu ni niti ene oddaje Izšlo je, ki jo je zasnoval Ciril Stani (zasnoval je vsaj še dve paradni oddaji tretjega programa Radia Slovenija, Naše znanstvenike pred mikrofonom in Naše umetnike pred mikrofonom). Njegovo delo je nadaljeval Andrej Arko; njegov intervju z Josipom Vidmarjem je najstarejša ohranjena oddaja Izšlo je v arhivu. V radijskem arhivu pa je kopica oddaja, ki jih je od zgodnjih devetdesetih let dalje pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Ena izmed njih je tudi njegov pogovor s pesnikom, esejistom, pisateljem, prevajalcem in urednikom Kajetanom Kovičem, avtorjem romana Pot v Trento (Pomurska založba, 1994); pri nastanku oddaje (predvajana je bila 15. novembra 1994) je sodeloval tudi Slobodan Kaloper, bralec odlomka iz Kovičeve knjige. Pod črto: ob Arsovem jubileju vas vabimo na potovanje v ne tako oddaljeno preteklost.

Pesnica, pisateljica in prevajalka Lidija Dimkovska je pred kratkim pri Založbi Mladinska knjiga v zbirki Nova slovenska knjiga objavila svojo sedmo pesniško zbirko z naslovom Mejno stanje in četrto, prevedeno v slovenščino. Pesmi za zbirko je umetnica ustvarila v dneh in mesecih epidemije, v mejnem stanju na sebi, stanju, ki je spodbudilo tudi vrsto drugih mejnih stanj. Več o zbirki in pravkar objavljenih pesmih (poslovenil jih je Aleš Mustar) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Pisateljica Mirana Likar se je ¬– med drugim – podpisala pod romana Babuškin kovček ter Pripovedovalec in pripovedne zbirke Sobotne zgodbe, Sedem besed in Glasovi, tako da je (pri Gogi objavljena) zbirka Ženska hiša že njena četrta pripovedna zbirka. Z objavljenimi zgodbami je pisateljica ponovno dokazala, da zna pripovedovati oziroma da njeni junaki in njene junakinje pripovedujejo še kako prepričljivo zgodbe svojega življenja, pogosto o intimnih travmatičnih izkušnjah. Pisateljičine zgodbe so brezkompromisne, to med drugim pomeni, da v njih ni srečnega konca (niti takrat, ko ga nekoliko napoveduje). Več o svojih zgodbah (ki jih Diana Pungeršič, avtorica odlične spremne besede označi za romane v malem) Mirana Likar pove v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Kri ni voda. Nikar ne zamudite.

Sociologinja in filozofinja dr. Renata Salecl je v minulem poldrugem desetletju objavila vrsto knjig, v katerih razumljivo in argumentirano opisuje protislovja in anomalije sodobnega sveta ter jih postavi v širši družbeni kontekst. V največji meri velja to tudi za njeno knjigo Čas grobosti (objavljeno pri Mladinski knjigi v zbirki Ergo). Tako avtorica med drugim lepo pojasni, zakaj je vljudnost pomembna tudi danes. Več o knjigi s še kako aktualno tematiko pove dr. Renata Salecl v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Andraž Rožman je pisatelj, nekdanji novinar, urednik in aktivist. Leta 2019 je objavil biografski roman Trije spomini : med Hajfo, Alepom in Ljubljano o sirijskem beguncu Mohamadu Abdulu Monaemu, lani pa pri isti založbi, pri Gogi, svoj drugi roman Titov sin in se z njim uvrstil med deseterico, ki se je letos potegovala za kresnika. Roman ima zanimivo zasnovo – njegova protagonista (in pripovedovalca) sta pisec oglasov in družbeni marginalec. Na prvi pogled sta pripadnika različnih svetov, na drugi … Več o romanu, ustvarjanju in svetu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Lado Kralj (1938-2022) je bil zelo vsestranska osebnost: med drugim je med letoma 1959 in 1961 delal kot novinar na RTV Ljubljana, leta 1965 je diplomiral na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika s književnostjo, od 1967 do 1971 je bil asistent dramaturgije na AGRFT, leta 1970 je soustanovil Glej, študiral je v Združenih državah Amerike, nato še Pekarno, bil umetniški vodja Drame, uredil Zbrano delo Slavka Gruma, leta 1987 pa se je zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ob pedagoškem in znanstvenem delu predvsem o ekspresionizmu in teoriji drame je začel pisati prozo. Leta 2010 je objavil zbirko kratke proze Kosec koso brusi (zanjo je dobil nagrado za najboljši prvenec in fabulo), štiri leta pozneje je objavil roman Če delaš omleto, lani pa še roman Ne bom se več drsal na bajerju. Vendar Lado Kralj žal ni dočakal uvrstitve svojega romana v ožji izbor za nagrado kresnik. Zato v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je o berljivem in občutenem romanu o Ljubljani med drugo svetovno vojno in po njej pripovedujeta avtorjeva življenjska sopotnica Jožica Avbelj in glavni urednik založbe Beletrina Urban Vovk. Nikar ne zamudite.

Pesnica in dramatičarka Katja Gorečan je lani pri Literarno-umetniškem društvu v zbirki Prišleki objavila svoj prvi roman Materinska knjižica. Roman o ženski, ki spontano splavi, je nagovoril bralke in bralce, kritičarke in kritike, pred kratkim so ga ponatisnili, uvrstil pa se je tudi v ožji izbor za nagradi kritiško sidro in kresnika. Več o poetičnem romanu, ki ga pripoveduje fetus, pove avtorica v pogovoru z Markom Golja, med drugim pripoveduje tudi o dragocenem sodelovanju z urednico Veroniko Šoster in še čem. Nikar ne zamudite.

Mirt Komel je pisatelj in filozof, ki piše pripovedne in filozofske knjige. Toda to dvoje, literatura in filozofija, v njegovih literarnih jezikih ni mehanično ločeno. To velja tudi za njegov četrti roman Akiles (objavljen pri založbi Goga). Roman je že na prvi pogled poklon Jamesu Joyceu, pripoveduje pa o pisateljevih formativnih dneh, o vstajniškem vrenju. Tekst pripovedujejo mlad anarhist, njegova punca in njen profesor, predvsem pa se odlikuje s svojo jezikovno podobo, igrivo in bravurozno. Nikar ne zamudite.