B-AIR

Ideja oddaj Večeri zvoka izhaja iz oddaj Evening of sounds, projekta, ki ga finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so želeli poslušalcem predstaviti raznolike in zanimive zvoke ter jih spomniti na osnovno vlogo radia, ki je v svojem bistvu nosilec zvokov. V Večeru zvokov na programu Ars opozarjamo tako na vsakodnevne zvoke kot tudi na zvočno izgubljena okolja. Gostja oddaje, ki jo povezuje Anamarija Štukelj Cusma, je dr. Katarina Kompan Erzar, psihologinja in psihoterapevtka, ki pojasnjuje, kako pomembni so zvoki za nas, kako se usidrajo v naše spomine in kako vplivajo na naša občutja in doživljanja.

Čeprav je najpogostejša prva otrokova beseda mama, ni pri vseh otrocih tako. Raziskava o prvih petih besedah slovenskih dojenčkov in malčkov je pokazala, da so prve besede lahko tudi hvala, avto, duda, raca, jesti, oče. Iz raziskave je razvidno, da tako dečki kot deklice spregovorijo v istem obdobju in uporabljajo podobne besede za izražanje svojih potreb, izsledki pa dajejo še zanimive primerjave z drugimi jezikovnimi skupinami. O prvih petih besedah slovenskih otrok in priporočilih za spodbujanje zgodnjega razvoja besedišča v pogovoru z Niko Jelenc, magistrico profesorico logopedije in surdopedagogike z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Oddaja je tudi povabilo k poslušanju mednarodnega festivala radijske igre za dojenčke in malčke z naslovom Poslušati skupaj, kako lahko poslušamo skupaj in zakaj poslušati skupaj, ki se začenja v nedeljo, 26. marca. Na Radiu Slovenija se bodo zvrstile radijske igre za dojenčke, malčke in starše, umetniški program pa bodo v okviru mini radijskega simpozija pospremila predavanja in okrogle mize. Prvi festivalski dan v nedeljo, 26. 3. 2023, bo potekal prek radijskih valov, drugi, v ponedeljek, 27. 3. 2023, bo potekal v vrtcih, na tretji festivalski dan, v torek, 28. 3. 2023, pa bo dogajanje potekalo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.

Akademska glasbenica, oboistka in glasbena terapevtka, Špela Loti Knoll, nas bo odpeljala v svet nevronov, ki jim glasba in zvoki terapevtsko pomagajo. Delo in izkušnje, pravi sogovornica, so pri otrocih različne od tistih, ki jih ima z odraslimi. Kako lahko glasbena terapija pomaga v kliničnem okolju in pri nevrorehabilitaciji? Kakšni so izzivi, recimo, ko nastopi tišina? Zakaj je glasba lahko zelo zgovorna in čudovito sredstvo sporazumevanja? Raziskuje Mojca Delač v tokratni epizodi, ki je nastala v okviru cikla V omrežjih zvoka.

Kaj skupnega imajo nemški filozof in radijski mislec Walter Benjamin ter hrvaška scenaristka Pavlica Bajsić Brazzoduro in njena hči?

Brskanju med zvočnimi spomini v odmevu serije Frekvence X dodamo še zvočni sprehod nekje blizu francosko-španske meje. Izvedeli boste tudi, zakaj je katalonsko obmorsko mestece Portbou z le 1077 prebivalci pomemben del radijske zgodovine.

*Prispevek je del projekta B-Air.

V prvem delu aktualne serije Frekvence X smo potovali vase, v svoje spomine, svoje notranje vesolje zvokov. Tokrat pa raziščemo vse tisto, kar nismo mi - paleto svetov, ki zvenijo, tudi če jih ne slišimo.

O spreminjanju zvočnih ekosistemov bosta razmišljala:

• dr. Tomi Trilar, vodja kustodiata za nevretenčarje in skrbnik slovenskega arhiva živalskih zvokov,
• Boštjan Perovšek, glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvočnih prostorov.

Po navdihu projekta Večer zvokov finskega nacionalnega radia v dvodelni seriji raziskujemo zvočni spomin.

V današnjem pretežno vizualnem svetu namreč pogosto pozabimo na moč, ki jo ima zvok pri prebujanju spominov, celo pri dementnih osebah. Pogled na spremembe zvočnih krajin bodo z nami delili ljudje, ki jim zvok pomeni veliko - od glasbenikov, ki zvočne posnetke s terena vključujejo v svoje kompozicije, do skrbnikov muzejskih zvočnih arhivov, v mešanico bomo dodali tudi nekaj spominov naših poslušalcev na zvoke, ki jih danes ni več mogoče slišati.

Gosti 1. dela serije:

• Heikki Uimonen, filozof, etnomuzikolog in nekdanji profesor na glasbeni akademiji v Helsinkih
• Irena Marušič, kustosinja v Tehniškem muzeju Slovenije
• Mateja Fi, antropologinja, pedagoginja in pevka
• Boštjan Perovšek, glasbenik, skladatelj in oblikovalec zvočnih prostorov
• Adriana Barton,čelistka, novinarka in avtorica knjige Wired for Music
• Poslušalka Saša Cecić Erpič ter poslušalca Kristjan Rovšek in Andraž Vrhovec.

Zapiski

Sounds of Changes

Studio 1 Radia Slovenija je prostor, napolnjen z zgodovino, z duhom številnih radijskih iger, ki so pomemben steber naše hiše, pa tudi posebnost. In prav posebna zvrst so dokumentarne radijske igre. Zato smo prav tam pripravili javno poslušanje drugega dela sicer tridelne igre Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. Dokumentarni radijski igri je sledila pogovorna oddaja, v kateri je voditelj Žiga Bratoš gostil strokovnjake s področja duševnega zdravja mladih in ustvarjalce radijske igre. V pogovoru so sodelovali Nuša Crnkovič, forenzična psihologinja in vodja kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji Nisi okej? Povej naprej, Marjan Gorup, psihoterapevt in ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca, z izjavami dr. Helena Jeriček Klanšček, NIJZ, ki je predstavila statistične podatke o duševnih in drugih stiskah mladih, in Ksenija Lekić, NIJZ Celje, vodja programa in svetovalnice za duševno zdravje mladih To sem jaz, ter ustvarjalci igre dijakinja Zoja Miklič, UM & KUNA Freestyle Show, ki ga sestavljata, Urh Mlakar in Igor Kuna, ter režiserka Špela Kravogel. Poslušalci programa Ars so tri zaporedne četrtke lahko poslušali dokumentarno radijsko igro o težavah mladostnikov v času epidemije covida 19 z naslovom Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je. Režiserka Špela Kravogel in tonski mojster Matjaž Miklič sta v igri prepletla intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovne komentarje psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložke kolektiva UM & KUNA Freestyle Show. Igra je prijavljena na več tekmovanj, med drugim tudi na Prix Italia in Prix Europa. Foto: RTV SLO

Dolgotrajna karantena, izolacija vodi v atomizacijo družbe. Zaprti v svoje sobe, kot bi bili v samicah, ki so tudi v zaporu najstrožja kazen, osamljeni, brez vedenja koliko časa bo trajalo. Občutek za čas se je izgubil, nastalo je brezčasje. Morda bo nastalo novo štetje, vsekakor pa je sledil povratek v novo normalnost, v nov, drugačen svet. Trilogija »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je« s prepletom intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje težave mladostnikov v času epidemije C19. Igra je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. Vabljeni k poslušanju.

Trilogija »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je« s prepletom intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje težave mladostnikov v času epidemije C19. V drugem delu trilogije avtorica in režiserka Špela Kravogel ter tonski mojster Matjaž Miklič raziskujeta kaj je v življenja mladostnikov prineslo šolanje na daljavo. Igra je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. Vabljeni k poslušanju.

Dokumentarna radijska igra Samota avtorice in režiserke Špele Kravogel in tonskega mojstra Matjaža Mikliča, v prepletu intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije Covid-19. V prvem delu trilogije predstavlja prvotno veselje ob razglasitvi epidemije in uvedbi šolanja na daljavo, ki se kmalu spremeni. Igra raziskuje kakšen je bil zaključek osnovne šole z valeto, kjer je vsak moral plesati sam, starši pa so bili le virtualno prisotni, prehod v gimnazijo, na novo šolo, med nove sošolce, izgubo motivacije, nadzor domačega dela s kamerami, prehod iz družbe tveganja v družbo nadzora. Trilogija Samota je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga v sodelovanju z osmimi mednarodnimi partnerji vodi Radio Slovenija.