B-AIR

V preteklih oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik smo se srečali s češkim nevrologom, ki ga zanima glasba ne le kot dražljaj za čustva, ampak raziskuje fizikalno-akustični vpliv glasbe na delovanje možganov. Izboljševala naj bi možgansko funkcijo, a ne nujno v vseh primerih. Pogovorili smo se s hrvaškim nestorjem glasbene terapije, psihiatrom, ki je uporabljal muzikoterapijo za sproščanje, združevanje in socializacijo ali kot rehabilitacijsko sredstvo pri motnjah govora. Tokrat sledi drugi del pogovora s polivalentnim glasbenikom gospodom Pinom Giuseppom Poclenom, ki je postal glasbeni terapevt posebne neverbalne psihodinamske usmeritve, na dolgi poti od pedagoga in glasbenega animatorja, ki daje sebe in svoje veščine v službo hudo prizadetih, razvojno motenih, bolnih in starih v Italiji in tudi pri nas, da bi izboljšal kakovost njihovega življenja. Z nami bo tudi njegova asistentka v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinja prof. Vali Glavič Tretnjak, specialistka klinične psihologije, posebej usmerjena v nevropsihologijo.

"Zvok, ki ga sicer v življenju kot kulturni element na koncertih doživljamo kot glasbo in se na to posebej pripravimo, ima v življenju globlji in bolj prvinski pomen."

V preteklih oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik smo se srečali s češkim nevrologom, ki ga zanima glasba ne le kot dražljaj za čustva, ampak raziskuje fizikalno-akustični vpliv glasbe na delovanje možganov. Izboljševala naj bi možgansko funkcijo, a ne nujno v vseh primerih.

Pogovorili smo se s hrvaškim nestorjem glasbene terapije, psihiatrom, ki je uporabljal muzikoterapijo za sproščanje, združevanje in socializacijo ali kot rehabilitacijsko sredstvo pri motnjah govora.

Tokrat sledi drugi del pogovora s polivalentnim glasbenikom gospodom Pinom Giuseppom Poclenom,ki je postal glasbeni terapevt posebne neverbalne psihodinamske usmeritve, na dolgi poti od pedagoga in glasbenega animatorja, ki daje sebe in svoje veščine v službo hudo prizadetih, razvojno motenih, bolnih in starih v Italiji in tudi pri nas, da bi izboljšal kakovost njihovega življenja. Z nami bo tudi njegova asistentka v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinja prof. Vali Glavič Tretnjak, specialistka klinične psihologije, posebej usmerjena v nevropsihologijo.

Vabljeni k poslušanju.

Tokrat se bo primarij Igor Mihael Ravnik, dr. med. pogovarjal z glasbenim terapevtom gospodom Giuseppom Pinom Poclenom in njegovo asistentko v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinjo prof .Vali Glavič Tretnjak. Gospod Poclen je v svoji karieri prešel pot od glasbenega pedagoga in glasbenega animatorja do glasbenega terapevta, dodatno specializiran je v šoli nebesedne glasbene terapije. Prikazal nam bo svoje bogato delovanje, v besedi in s posnetki, iz svojega dela na številnih področjih človekovih potreb od otroštva do pozne starosti, nekaj od tega tudi v Sloveniji.

Serija spletnih seminarjev od marca do maja 2021

V sklopu projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, izvajamo serijo spletnih seminarjev B-AIR LAB, ki potekajo vsak torek med 18.00 in 19.30 uro, od marca do maja 2021.

Cilj B-AIR LAB je povezati in spodbuditi izmenjavo znanja in informacij o vplivu zvoka na bivajoče – od embrionalne faze naprej in prispevati k novim povezovanjem (tudi mednarodnim), predvsem pa pridobiti pregled obstoječih znanj in jih sistematizirati za uporabo v praksi.

Udeležba na predavanjih je brezplačna. Potrebna je predhodna prijava. Prijavite se lahko TUKAJ.

Seminarji so v angleškem jeziku. Po koncu cikla bodo vsebine seminarjev predstavljene v radijski oddaji B-AIR Zvočenja.

PROGRAM

I. Zvok, glasba in možgani

2. marec 2021, 18.00 – 19:30, predava dr. Anka Slana Ozimič
V predavanju Zvok in možgani bomo poskušali odgovoriti na vprašanje "Če v gozdu pade drevo in ni nikogar, ki bi ga slišal, ali ob tem nastane zvok?". Spoznali bomo, kaj zvok je in se sprehodili po poti nastanka zvočnega dražljaja ter procesiranju zvočnih informacij v ušesu in v možganih. Vprašali se bomo tudi, zakaj je zaznavanje glasbe bolj polno pri višjih jakostih, zakaj daljša izpostavljenost glasni glasbi vodi v izgubo sluha, kaj slišijo dojenčki in ali glas svoje mame res prepoznajo že v maternici.

9. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z glasbeno pedagoginjo inizvajalko Tomatis metode dr. Albinco Pesek in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom,predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti
Rdeča nit pogovora z dvema strokovnjakoma iz prakse bo o izobraževalnih in kliničnih implikacijah zvoka in glasbe. Predstavljena bo tudi Tomatis metoda.

II. Kognitivni in socialno-čustveni razvoj v predšolskem obdobju

16. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Habe
V predavanju bodo izpostavljene ključne značilnosti kognitivnega ter socialnoemocionalnega razvoja pri predšolskih otrocih.

23. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z urednico mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross.
Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem bo tekel pogovor z medijsko psihologinjo in urednico otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross.

III. Poslušanje in odzivi na zvok in glasbo v zgodnjem otroštvu

30. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Zadnik
Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok.

Tematika bo osredotočena na razvoj slušnega zaznavanja in aktivnega poslušanja pri najmlajših. Namenjena bo zainteresiranim umetnikom, pedagogom, vzgojiteljem pri razmišljanju o vlogi obravnavnih dejavnikov pri oblikovanju glasbenih del za otroke kot nadaljnjem glasbenem razvoju.

Ključne besede: afektivno področje, slušno zaznavanje, učenje poslušanja, zgodnje otroštvo

6. april 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Zadnik v dialogu s Saro Smrekar in Alenko Podboj
Razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših bo predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembhnih odrasilih. Diskusija bo temeljila na izkušnjah strokovnjakov in bo namenjena umetnikom, izobraževalcem, praktikom in drugi zainteresirani publiki.

Ključne besede: Edgar Willems, poslušanje, slišanje, vrtec, zgodnje otroštvo

13. april 2021, 18.00 -19.30 - dr. Ana Čorić (Hrvaška) v intervjujih s strokovnjaki iz organizacije Music Together (program glasbene vzgoje za dojenčke in malčke)
V dialogu z Vido Manestar bomo govorili o programu glasbene in gibalne vzgoje Music Together, ki združuje znanja s področja glasbene vzgoje in razvojne psihologije. Program je namenjen otrokom od rojstva do 8. leta in njihovim staršem. Gre za enega prvih programov, ki razvijajo koncept zgodnjega učenja glasbe in poudarjajo pomen sodelovanja in vključevanja staršev kot vzornikov v ta proces. Pogovor je namenjen zainteresiranim zvočnim umetnikom in pedagogom, pa tudi staršem, ki želijo preživeti kvaliteten prosti čas s svojimi otroki.

20. april 2021, 18.00–19.30 - dr. Valnea Žauhar, dr. Sabina Vidulin, dr. Marlena Plavšič (Hrvaška), avtorice raziskovalne knjige Kognitivno-čustveno poslušanje glasbe v šoli (v potrjevanju)
Namen glasbenega poslušanja v šoli je oblikovati pogled učencev na kulturo in umetnost ter prispevati k njihovemu estetskemu izobraževanju. Hrvaške osnovne šole uporabljajo "standardni model", ki se osredotoča na kognitivno razsežnost. Da bi povečali pozornost, motivacijo, koncentracijo za poslušanje in sprejemanje umetniške glasbe, je predlagan kognitivno-čustveni pristop, ki povezuje glasbene in zunajglasbene vsebine v več modalitetah. Cilj raziskave je primerjati učinke kognitivno-čustvenega pristopa v primerjavi s standardnim pristopom k poučevanju glasbe na kognitivnih in čustvenih vidikih poslušanja glasbe. V raziskavi je sodelovalo 557 letnikov 5 dijakov iz 30 razredov. Poslušali so: Maškarado (suito iz Lermontove drame) Arama Hačaturjana, Wellingtonovo zmago, op. 91 Ludwiga van Beethovna, simfonično suito Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova in Pavano Gabriela Faureja ter odgovarjali na vprašanja, povezana s kognitivnimi in čustvenimi vidiki poslušanja glasbe. Petnajst učilnic je uporabilo standardni pristop, preostalih petnajst pa kognitivno-čustveni pristop. V kognitivnem vidiku se odzivi študentov v splošnem niso razlikovali. V čustvenem vidiku pa sta Šeherezada in Pavana ob uporabi kognitivno-čustvenega pristopa vnela nekoliko intenzivnejša dominantna čustva.

IV. Izobraževanje – Ustvarjanje – Raziskovanje

11. maj 2021, 18.00-19.30 – dr. Ana Čorić (Hrvaška), A/r/tografija kot metoda razvoja umetniškega gradiva za otroke
A/r/tografija je umetnostna in izobraževalna raziskovalna praksa, ki temelji na dinamični interakciji med več identitetami raziskovalca. Kot umetnik, raziskovalec in učitelj, a/r/tographer presega formalno izobrazbo v iskanju svojega izobraževalnega poslanstva znotraj skupnosti. V tem predavanju bo predstavljenih več primerov interdisciplinarnih a/r/tografskih raziskav. Poudarek bo na razvoju umetniškega gradiva za otroke, kot vabilo zainteresiranim umetnikom, učiteljem in raziskovalcem, da razmišljajo ob pomoči umetniškega ustvarjanja, raziskovanja, poučevanja in izkustvenega učenja kot prispevka k strokovni rasti.

18. maj 2021, 18.00 – 19.30 – radijska igra za otroke: opus Biserke Vučković
Zvočno potovanje skozi opus Biserke Vučković, avtorice, ki je radijsko igro za otroke premišljevala skozi perspektivo otrok in tako izzvala do tedaj veljavna pravila žanra.

Če smo v prvem srečanju pred tednom dni spremljali, kako skušajo nevrološke znanosti razumeti mehanizme delovanja glasbe na možgane v primeru trdovratne epilepsije, se nam danes odpira pogled v čas, ko stroka ni imela na voljo tehničnih znanj in možnosti opazovati človekove bolezni do najdrobnejših molekularno genetskih in mikrostrukturnih podrobnosti, dojela pa je, kje je pomen bolezni v družbenem okolju, njene odvisnosti od družbenogospodarskih in kulturnih dejavnikov in se je na to odzvala tam, kjer je zaznala problem: v družbi, v človekovem okolju, marginalnih življenjskih situacijah in neprepoznanih posebnih potrebah velikega števila ljudi vseh starosti (pri razvojno motenih otrocih, alkoholikih, starih). Kako si je pri tem pomagala z glasbo, kakšne smeri raziskovanja in razvoja so se pri tem odprle, kaj je ostalo od pionirskih časov? V naslednjih oddajah bomo gostili predstavnike različnih smeri, ki jih ta stroka ubira. V spomladanskem ciklusu pa pričakujemo tudi pogovor o tem, kakšne dokaze o tem delovanju so zbrale nevrološke stroke, predvsem nevrofiziologija in nevropsihologija in s tem dodatno utemeljili identiteto in veljavo glasbene terapije. Najprej pa se bomo ozrli k začetkom: nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik je pred mikrofon povabil profesorja dr. Darka Breitenfelda, specialista nevropsihiatra, uglednega socialnega psihiatra alkohologa, ki je še aktivno vključen v delovanje klubov zdravljenih alkoholikov v Zagrebu; zgodovinarja medicine, ki so ga zanimale bolezni velikih glasbenih ustvarjalcev in pionirja muzikoterapije v tem delu Evrope. Vabljeni k poslušanju.

Dr. Darko Breitenfeld, mednarodno ugledni socialni psihiater in alkoholog, o pionirskih poteh evropske muzikoterapije

Če smo v prvem srečanju pred tednom dni spremljali, kako skušajo nevrološke znanosti razumeti mehanizme delovanja glasbe na možgane v primeru trdovratne epilepsije, se nam danes odpira pogled v čas, ko stroka ni imela na voljo tehničnih znanj in možnosti opazovati človekove bolezni do najdrobnejših molekularno genetskih in mikrostrukturnih podrobnosti, dojela pa je, kje je pomen bolezni v družbenem okolju, njene odvisnosti od družbenogospodarskih in kulturnih dejavnikov in se je na to odzvala tam, kjer je zaznala problem: v družbi, v človekovem okolju, marginalnih življenjskih situacijah in neprepoznanih posebnih potrebah velikega števila ljudi vseh starosti (pri razvojno motenih otrocih, alkoholikih, starih).

Kako si je pri tem pomagala z glasbo, kakšne smeri raziskovanja in razvoja so se pri tem odprle, kaj je ostalo od pionirskih časov? V naslednjih oddajah bomo gostili predstavnike različnih smeri, ki jih ta stroka ubira. V spomladanskem ciklusu pa pričakujemo tudi pogovor o tem, kakšne dokaze o tem delovanju so zbrale nevrološke stroke, predvsem nevrofiziologija in nevropsihologija in s tem dodatno utemeljili identiteto in veljavo glasbene terapije.

Najprej pa se bomo ozrli k začetkom: nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik je pred mikrofon povabil profesorja dr. Darka Breitenfelda, specialista nevropsihiatra, uglednega socialnega psihiatra alkohologa, ki je še aktivno vključen v delovanje klubov zdravljenih alkoholikov v Zagrebu; zgodovinarja medicine, ki so ga zanimale bolezni velikih glasbenih ustvarjalcev in pionirja muzikoterapije v tem delu Evrope.

Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom pediatrom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: Od raziskav zgodnjega vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije in nevropsihologije glasbe, muzikoterapije, pediatrije in ustvarjalnosti. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili dan epilepsije, je Ivan Rektor, profesor nevrologije na Masarykovi univerzi v Brnu in je spodbudil raziskave o vplivu glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa (pri treh generacijah, ki so preživele holokavst).

"Dejansko smo potrdili zelo jasen učinek prvega stavka Mozartove Sonate K448, da statistično značilno zmanjša delež epileptičnih nenormalnosti v EEG med poslušanjem glasbe praktično pri vseh preiskovancih."

Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom z več kot štiridesetletnimi izkušnjami dela v otroški nevrologiji. Primarij Ravnik kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine, povezane z zvokom: od raziskav vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije, nevropsihologije glasbe, muzikoterapije in ustvarjalnosti od otroštva do pozne starosti, v bolezni in zdravju. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili mednarodni dan epilepsije, je profesor nevrologije Ivan Rektor na Masarykovi univerzi v Brnu, ki raziskuje vpliv glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa (pri treh generacijah, ki so preživele holokavst).