Naši umetniki pred mikrofonom
by RTVSLO – ArsOddaja v obliki pogovora z izbranim umetnikom predstavi preplet njegove življenjske in umetniške poti, glavne postaje na tej poti, umetniške smernice in cilje. Predstavlja umetnike vseh zvrsti, tako s področja literature, scenskih umetnosti, glasbe, likovnosti, pa tudi novejših umetniških zvrsti, kot je recimo spletna umetnost.
Copyright: (C) RTVSLO 2023
Episodes
Tomi Janežič: "V gledališču je ogromno konvencij, ki jih je treba preizprašati."
21m · Published"V gledališču je ogromno konvencij, ki jih je treba preizprašati."
Režiser Tomi Janežič, ki trenutno ustvarja v Oslu, je po daljši odsotnosti živo umetniško laboratorijsko delo pri nas uresničil z odmevnima celodnevnima predstavama »še ni naslova« v Slovenskem mladinskem gledališču, pri kateri je sodeloval s Simono Semenič, in Sedem vprašanj o sreči, pri kateri je poleg Mladinskega sodelovalo tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. Tomiju Janežiču klasične repertoarne predstave niso izziv, daleč od običajnih predstav pa je tudi njegova vloga režiserja, saj se njegova navzočnost ne neha s premiero. Tomi Janežič, gledališki režiser in pedagog, letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, tudi v sedanjih neprijaznih razmerah išče možnosti za prenovo gledališča. Z njim se je pogovarjala Magda Tušar.
Matjaž Ivanišin: "Vsak človek je lahko zgodba in vsak človek je lahko tudi pripovedovalec."
25m · Published"Vsak človek je lahko zgodba in vsak človek je lahko tudi pripovedovalec."
Eden od letošnjih prejemnikov nagrade Prešernovega sklada je Matjaž Ivanišin, ki se je do zdaj posvečal predvsem dokumentarni filmski obliki. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba kot tudi njegov prvi celovečerni igrani film Oroslan so bili nagrajeni tako na Slovenskem filmskem festivalu kot mednarodno. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se je z njim pogovarjala Tesa Drev Juh.
Sandi Červek, lovec na svetlobo
38m · PublishedNe le umetnik črnine, nagrada Prešernovega sklada je opozorila, da v njegovo delo vstopata tudi vsakdan in humor.
Oznaka umetnik črnine nakazuje, da je Sandi Červek najbolj prepoznaven po svojih osupljivih črnih slikah, ki se izmikajo pogledu - odboj svetlobe s slik se namreč spreminja z gledalčevo pozicijo. Te slike ponazarjajo način, kako razum gleda neskončnost ter zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem, sta le dve izmed številnih misli piscev o slikah, ki jih je umetnik začel ustvarjati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. A nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavo 1+1=11 v Galeriji mesta Ptuj, ki je prikazala, da je razpon njegovega ustvarjanja širši od zgolj črnih slik, saj se Sandi Červek neredko humorno dotika tudi vsakdanjega življenja.
Arhitekti: Budja, Jereb, Majoranc
24m · PublishedNagrajenci Prešernovega sklada 2021
Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi ekipa treh arhitektov: to so Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc. Nagrado so prejeli za dva projekta: Materinski dom v Ljubljani in Poslovno zgradbo podjetja TEM Čatež, tovarne stikal in vtičnic. Kot med drugim piše v utemeljitvi, z objektom, ki je zasnovan kot razširitev poslovno-proizvodne cone, avtorjem uspe ohraniti veliko spoštovanja do krajevnega okolja. Na drugi strani pa je materinski dom, ki je prejel že Plečnikovo nagrado 2017, mogoče označiti za sproščeno in optimistično arhitekturno stvaritev, ki dopusti življenju, da stopi v ospredje. V biroju Jereb in Budja arhitekti so osredotočeni tako na podrobnosti kot na širšo skupnost, družbo, kajti arhitektura je zanje družbena odgovornost, kot sami pravijo. Nagrajence je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš.
Feri Lainšček, pisatelj, dramatik, pesnik
28m · PublishedArhitekt Marko Mušič
38m · PublishedPrijatelj in sodelavec znamenitega Louisa Kahna bo Prešernovo nagrado izkoristil za opozarjanje na dogajanje v arhitekturi
"Knjižnice so katedrale sodobnosti. Aleksandrijska knjižnica, nova pariška Nacionalna knjižnica in knjižnica v Londonu ... gradijo številne objekte, ki so vzpostavili povsem nov odnos ljudstva do pomembnih državnih institucij in kulture. Popolna jalovost Slovenije, da desetletja ni sposobna zbrati moči za pomembne in državotvorne objekte, kot je NUK II, je usodna za odnos do aritekture," pravi akademik Marko Mušič.
Pogovarjala sva se v ateljeju. Ogromni pulti, strop, za katerega se zdi, da je nad njim le še streha, kopica maket in pole papirja. To je tudi pri 80. letih življenje enega najdejavnejših arhitektov na Balkanu. V Jugoslaviji je ustvarjal veliko modernistično arhitekturo, se po osamosvojitvi posvetil sakralnim obeležjem, ljubljanskim Žalam in spominskemu parku Teharje. Veliko priznanje za svoja dela je Mušič doživel z izborom na veliko razstavo jugoslovanske arhitekture v Muzeju sodobne umetnosti MoMA v New Yorku pred dvema letoma.
Njegov renesančni duh, ki ga žene moto "stati na tleh in segati po nebu", razgaljamo v pogovoru, v katerem je orisal najpomembnejše vrednote sodobnosti in arhitekturne načrte za prihodnost. "Verjamem v arhitekturo za vse čase," dodaja ustvarjalni arhitekt, ki bo Prešernovo nagrado za življenjsko delo izkoristil za utrjevanje vloge arhitekture v družbi.
Pisateljica Breda Smolnikar
19m · PublishedAvgust Demšar
22m · PublishedMojster detektivke pripoveduje o sebi in svojem ustvarjanju
Na začetku leta, natančneje, 10. januarja je Televizija Slovenija začela predvajati televizijsko nadaljevanko Primeri inšpektorja Vrenka. Scenarij je napisal Avgust Demšar, pisec prepoznavnih in berljivih detektivskih romanov. Demšar je svoj prvi detektivski roman Olje na balkonu objavil leta 2007, desetega z naslovom Cerkev pa lani. V tem obdobju je pisatelj prehodil pot od precej kratkega in zgoščenega romana do obsežnega in kompleksnega (kot da bi tekmoval sam s sabo). Več o sebi, svojih začetkih in tudi o tem, kaj mu pomeni pisanje detektivk, pove avtor v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Bojan Bensa, akademski slikar
24m · PublishedPesnica Neža Maurer
18m · PublishedPriljubljena pesnica je praznovala devetdeset let
Neža Maurer je začela pisati pesmi že kot najstnica, vendar je prvo pesniško zbirko Skorja dlani in skorja kruha objavila šele leta 1969. Potem so se knjige poezije tako za otroke kot za odrasle kar vrstile, samo zbirk za odrasle je več kot dvajset. Pa ne le poezije, tudi proze, pisala je publicistična besedila, delala kot novinarka, prevajalka in urednica. V več kot šestdesetletnem ustvarjanju je dobila številne nagrade, leta 2010 zlatnik poezije za življenjsko delo.
Naši umetniki pred mikrofonom has 198 episodes in total of non- explicit content. Total playtime is 67:51:04. The language of the podcast is Slovenian. This podcast has been added on August 9th 2022. It might contain more episodes than the ones shown here. It was last updated on June 1st, 2024 19:10.