Naši umetniki pred mikrofonom

Režiser Tomi Janežič, ki trenutno ustvarja v Oslu, je po daljši odsotnosti živo umetniško laboratorijsko delo pri nas uresničil z odmevnima celodnevnima predstavama »še ni naslova« v Slovenskem mladinskem gledališču, pri kateri je sodeloval s Simono Semenič, in Sedem vprašanj o sreči, pri kateri je poleg Mladinskega sodelovalo tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. Tomiju Janežiču klasične repertoarne predstave niso izziv, daleč od običajnih predstav pa je tudi njegova vloga režiserja, saj se njegova navzočnost ne neha s premiero. Tomi Janežič, gledališki režiser in pedagog, tudi v sedanjih neprijaznih razmerah išče možnosti za prenovo gledališča. Z njim se je pogovarjala Magda Tušar. Foto: MMC RTV SLO / Miloš Ojdanić

"V gledališču je ogromno konvencij, ki jih je treba preizprašati."

Režiser Tomi Janežič, ki trenutno ustvarja v Oslu, je po daljši odsotnosti živo umetniško laboratorijsko delo pri nas uresničil z odmevnima celodnevnima predstavama »še ni naslova« v Slovenskem mladinskem gledališču, pri kateri je sodeloval s Simono Semenič, in Sedem vprašanj o sreči, pri kateri je poleg Mladinskega sodelovalo tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. Tomiju Janežiču klasične repertoarne predstave niso izziv, daleč od običajnih predstav pa je tudi njegova vloga režiserja, saj se njegova navzočnost ne neha s premiero. Tomi Janežič, gledališki režiser in pedagog, letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, tudi v sedanjih neprijaznih razmerah išče možnosti za prenovo gledališča. Z njim se je pogovarjala Magda Tušar.

Med letošnjimi prejemniki nagrade Prešernovega sklada je tudi Matjaž Ivanišin, ki se je do zdaj posvečal predvsem dokumentarni filmski obliki. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba kot tudi njegov prvi celovečerni igrani film Oroslan so bili nagrajeni tako na Slovenskem filmskem festivalu kot mednarodno. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se je z njim pogovarjala Tesa Drev Juh.

"Vsak človek je lahko zgodba in vsak človek je lahko tudi pripovedovalec."

Eden od letošnjih prejemnikov nagrade Prešernovega sklada je Matjaž Ivanišin, ki se je do zdaj posvečal predvsem dokumentarni filmski obliki. Njegovi filmi Karpopotnik, Playing Men in Vsaka dobra zgodba je ljubezenska zgodba kot tudi njegov prvi celovečerni igrani film Oroslan so bili nagrajeni tako na Slovenskem filmskem festivalu kot mednarodno. Za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom se je z njim pogovarjala Tesa Drev Juh.

Oznaka umetnik črnine nakazuje, da je Sandi Červek najbolj prepoznaven po svojih osupljivih črnih slikah, ki se izmikajo pogledu - odboj svetlobe s slik se namreč spreminja z gledalčevo pozicijo. Te slike ponazarjajo način, kako razum gleda neskončnost ter zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem, sta le dve izmed številnih misli piscev o slikah, ki jih je umetnik začel ustvarjati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. A nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavo 1+1=11 v Galeriji mesta Ptuj, ki je prikazala, da je razpon njegovega ustvarjanja širši od zgolj črnih slik, saj se Sandi Červek neredko humorno dotika tudi vsakdanjega življenja. Foto: MRTV SLO/ Miloš Ojdanić

Ne le umetnik črnine, nagrada Prešernovega sklada je opozorila, da v njegovo delo vstopata tudi vsakdan in humor.

Oznaka umetnik črnine nakazuje, da je Sandi Červek najbolj prepoznaven po svojih osupljivih črnih slikah, ki se izmikajo pogledu - odboj svetlobe s slik se namreč spreminja z gledalčevo pozicijo. Te slike ponazarjajo način, kako razum gleda neskončnost ter zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem, sta le dve izmed številnih misli piscev o slikah, ki jih je umetnik začel ustvarjati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. A nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavo 1+1=11 v Galeriji mesta Ptuj, ki je prikazala, da je razpon njegovega ustvarjanja širši od zgolj črnih slik, saj se Sandi Červek neredko humorno dotika tudi vsakdanjega življenja.

Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi ekipa treh arhitektov: to so Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc. Nagrado so prejeli za dva projekta: Materinski dom v Ljubljani in Poslovno zgradbo podjetja TEM Čatež, tovarne stikal in vtičnic. Kot med drugim piše v utemeljitvi, z objektom, ki je zasnovan kot razširitev poslovno-proizvodne cone, avtorjem uspe ohraniti veliko spoštovanja do krajevnega okolja. Na drugi strani pa je materinski dom, ki je prejel že Plečnikovo nagrado 2017, mogoče označiti za sproščeno in optimistično arhitekturno stvaritev, ki dopusti življenju, da stopi v ospredje. V biroju Jereb in Budja arhitekti so osredotočeni tako na podrobnosti kot na širšo skupnost, družbo, kajti arhitektura je zanje družbena odgovornost, kot sami pravijo. Nagrajence je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš

Nagrajenci Prešernovega sklada 2021

Med letošnjimi nagrajenci Prešernovega sklada je tudi ekipa treh arhitektov: to so Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc. Nagrado so prejeli za dva projekta: Materinski dom v Ljubljani in Poslovno zgradbo podjetja TEM Čatež, tovarne stikal in vtičnic. Kot med drugim piše v utemeljitvi, z objektom, ki je zasnovan kot razširitev poslovno-proizvodne cone, avtorjem uspe ohraniti veliko spoštovanja do krajevnega okolja. Na drugi strani pa je materinski dom, ki je prejel že Plečnikovo nagrado 2017, mogoče označiti za sproščeno in optimistično arhitekturno stvaritev, ki dopusti življenju, da stopi v ospredje. V biroju Jereb in Budja arhitekti so osredotočeni tako na podrobnosti kot na širšo skupnost, družbo, kajti arhitektura je zanje družbena odgovornost, kot sami pravijo. Nagrajence je pred mikrofon povabil Žiga Bratoš.

Feri Lainšček, avtor okoli tridesetih romanov, desetine pesniških zbirk ter številnih mladinskih knjig in radijskih iger, je Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejel pri 61 letih. V svojih delih najpogosteje pripoveduje o življenju preprostih ljudi, lirično upodablja njihove ljubezni in hrepenenja ter išče arhetipske značilnosti panonskega sveta. Romani Ki jo je megla prinesla, Petelinji zajtrk, Namesto koga roža cveti, Ločil bom peno od valov, Muriša in drugi, vse do pred nekaj meseci izdanega Kurjega pastirja, so našli pot do različnih bralcev, šest izmed njih tudi s pomočjo filmske priredbe. Svojo literarno pot razgrninja v pogovoru z Vladom Motnikarjem.

V mnogim neopazni baročni palači v stari Ljubljani ima atelje akademik Marko Mušič. Ogromni pulti, strop, za katerega se zdi, da je nad njim le še streha, kopica maket in pole papirja. To je tudi pri 80. letih življenje enega najplodovitejših arhitektov na Balkanu. Prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo se bo še naprej zavzemal za pravo mesto arhitekture v družbi. V Jugoslaviji je ustvarjal veliko modernistično arhitekturo, se po osamosvojitvi posvetil sakralnim obeležjem, ljubljanskim Žalam in spominskemu parku Teharje. Veliko priznanje za svoja dela je Mušič doživel z izborom na veliko razstavo jugoslovanske arhitekture v Muzeju sodobne umetnosti MoMA v New Yorku pred dvema letoma. Nedokončanje njegovega projekta za novo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani pripisuje »jalovosti« slovenske države. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Prijatelj in sodelavec znamenitega Louisa Kahna bo Prešernovo nagrado izkoristil za opozarjanje na dogajanje v arhitekturi

"Knjižnice so katedrale sodobnosti. Aleksandrijska knjižnica, nova pariška Nacionalna knjižnica in knjižnica v Londonu ... gradijo številne objekte, ki so vzpostavili povsem nov odnos ljudstva do pomembnih državnih institucij in kulture. Popolna jalovost Slovenije, da desetletja ni sposobna zbrati moči za pomembne in državotvorne objekte, kot je NUK II, je usodna za odnos do aritekture," pravi akademik Marko Mušič.

Pogovarjala sva se v ateljeju. Ogromni pulti, strop, za katerega se zdi, da je nad njim le še streha, kopica maket in pole papirja. To je tudi pri 80. letih življenje enega najdejavnejših arhitektov na Balkanu. V Jugoslaviji je ustvarjal veliko modernistično arhitekturo, se po osamosvojitvi posvetil sakralnim obeležjem, ljubljanskim Žalam in spominskemu parku Teharje. Veliko priznanje za svoja dela je Mušič doživel z izborom na veliko razstavo jugoslovanske arhitekture v Muzeju sodobne umetnosti MoMA v New Yorku pred dvema letoma.

Njegov renesančni duh, ki ga žene moto "stati na tleh in segati po nebu", razgaljamo v pogovoru, v katerem je orisal najpomembnejše vrednote sodobnosti in arhitekturne načrte za prihodnost. "Verjamem v arhitekturo za vse čase," dodaja ustvarjalni arhitekt, ki bo Prešernovo nagrado za življenjsko delo izkoristil za utrjevanje vloge arhitekture v družbi.

Literatura Brede Smolnikar izhaja iz resničnega sveta, kot kronistka je, ki na videz dokumentarno zapisuje dogodke in pripovedi iz družinskega ali lokalnega spomina, a z domišljijo in poetskim jezikom prenesene v literarni svet, v fikcijo torej. Preplet realne in fiktivne resnice jo je pred leti pripeljal pred sodišče z obtožbo obrekovanja. Ustvarjanje Brede Smolnikar je zato mogoče videti tudi kot vztrajen in neomajen boj za lastni umetniški izraz in svobodo pisanja, ki nikoli ne privoli na nobene ne osebne ne uredniške in ne ideološke kompromise. Z Bredo Smolnikar se pogovarja Vlado Motnikar.

10. januarja je Televizija Slovenija začela predvajati televizijsko nadaljevanko Primeri inšpektorja Vrenka. Scenarij je napisal Avgust Demšar, pisec prepoznavnih in berljivih detektivskih romanov. Demšar je svoj prvi detektivski roman Olje na balkonu objavil leta 2007, desetega z naslovom Cerkev pa lani. V tem obdobju je pisatelj prehodil pot od precej kratkega in zgoščenega romana do obsežnega in kompleksnega (kot da bi tekmoval sam s sabo). Več o sebi, svojih začetkih in tudi o tem, kaj mu pomeni pisanje detektivk, pove avtor v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Mojster detektivke pripoveduje o sebi in svojem ustvarjanju

Na začetku leta, natančneje, 10. januarja je Televizija Slovenija začela predvajati televizijsko nadaljevanko Primeri inšpektorja Vrenka. Scenarij je napisal Avgust Demšar, pisec prepoznavnih in berljivih detektivskih romanov. Demšar je svoj prvi detektivski roman Olje na balkonu objavil leta 2007, desetega z naslovom Cerkev pa lani. V tem obdobju je pisatelj prehodil pot od precej kratkega in zgoščenega romana do obsežnega in kompleksnega (kot da bi tekmoval sam s sabo). Več o sebi, svojih začetkih in tudi o tem, kaj mu pomeni pisanje detektivk, pove avtor v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani si prav zdaj lahko ogledamo dela akademskega slikarja Bojana Bense. Na velikih tiskih, napetih na ogrodje kocke, razkriva navdušenje nad barvo in naravo. Barva je v vseh razsežnostih in intenzivnosti njegov najbolj značilni likovni izraz. Bensa je leta 1980 diplomiral na ljubljanski Akademiji likovnih umetnosti in leta 1983 dokončal magisterij. Študijsko se je izpopolnjeval tudi v tujini, v Parizu in v Berlinu. Je prejemnik številnih priznanj doma in v tujini, leta 2014 je dobil nagrado Majskega salona Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Z Bojanom Benso se pogovarja Aleksandra Saška Gruden.

Neža Maurer je začela pisati pesmi že kot najstnica, vendar je prvo pesniško zbirko Skorja dlani in skorja kruha objavila šele leta 1969. Potem so se knjige poezije tako za otroke kot za odrasle kar vrstile, samo zbirk za odrasle je več kot dvajset. Pa ne le poezije, tudi proze, pisala je publicistična besedila, delala kot novinarka, prevajalka in urednica. V več kot šestdesetletnem ustvarjanju je dobila številne nagrade, leta 2010 zlatnik poezije za življenjsko delo.

Priljubljena pesnica je praznovala devetdeset let

Neža Maurer je začela pisati pesmi že kot najstnica, vendar je prvo pesniško zbirko Skorja dlani in skorja kruha objavila šele leta 1969. Potem so se knjige poezije tako za otroke kot za odrasle kar vrstile, samo zbirk za odrasle je več kot dvajset. Pa ne le poezije, tudi proze, pisala je publicistična besedila, delala kot novinarka, prevajalka in urednica. V več kot šestdesetletnem ustvarjanju je dobila številne nagrade, leta 2010 zlatnik poezije za življenjsko delo.