Naši umetniki pred mikrofonom

Meta Krese sodi med najvidnejše slovenske fotografe. Uveljavila se je kot novinarka in fotografinja pri različnih časopisih in revijah, s fotografijami je opremila več knjig in je avtorica dveh monografij o fotografiji. Teme, ki jo zanimajo, so večinoma družbeno zaostrene - v središče postavlja predvsem ljudi, ki so tako ali drugače zapostavljeni. V Mestni galeriji Ljubljana je na ogled njena pregledna razstava z naslovom Ste prišli, da boste ostali?, ki se osredotoča na zgodbe migrantov. O razstavi in predvsem o njenem delu se z Meto Krese pogovarja Aleksandra Saška Gruden.

V 83. letu starosti je umrl igralec Dare Valič. V izjemni igralski karieri je ustvaril več kot 110 gledaliških vlog, predvsem v ljubljanski Drami, igral je na filmu in televiziji, v radijskem arhivu hranimo neštevilne radijske igre, v katerih je nastopil. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad, leta 2016 tudi najvišje priznanje, ki ga lahko prejme slovenski igralec: Borštnikov prstan. Takrat se je z Daretom Valičem pogovarjala Tadeja Krečič. Foto: BoBo

Ob 100. obletnici njegovega rojstva Pesnik Peter Levec se je rodil 12. julija 1923 v Zgornjem Tuhinju, umrl je tik pred letom 2000. Pesniti je začel že kot dijak in prve pesmi objavil v Mladem jutru. V njegovo življenje in pesnjenje je zarezala okupacija, mobilizacija, nato se je pridružil partizanom. in vojna. V prvih povojnih letih je bil sourednik na novo ustanovljeni Mladinski reviji, bil je kulturni urednik Ljubljanske pravice, nato je delal v kulturnem uredništvu Radia Ljubljana, zdaj Radia Slovenija. Nato je vse do upokojitve služboval na Cankarjevi založbi. Pisal je tudi razne ocene in polemične članke, pa tudi prevajal poezijo in prozo. Peter Levec je objavil tri pesniške zbirke in sicer: Koraki v svobodo leta 1945, Zeleni val leta 1954 in Brezkončni marec leta 1971. Za to zbirko je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Režiser, igralec in dramatik Adrijan Rustja se je rodil julija leta 1933 v Trstu in na to mesto, njegovo gledališče in tržaški slovenski radio je vezan pretežni del njegovega poklicnega delovanja. Velja za vsestranskega gledališkega ustvarjalca, saj je poleg igre in režij lahkotnejših del: recitalov, operet, v katerih je tudi sam igral, bil še urednik gledaliških listov in zbornikov, vodja gledaliških tečajev in mentor amaterskih dramskih skupin. Ustanovil in vodil je tudi igralsko skupino v Beneški Sloveniji. Leta 2005 je prejel odličje Marije Vere in ob tej priložnosti ga je Neva Zajc povabila pred mikrofon.

Akademska slikarka in ilustratorka Roža Piščanec se je rodila pred 100 leti v Lovrencu na Dravskem polju, umrla pa leta 2006. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in pozneje opravila še specialistični študij zidnega slikarstva. Njeno ustvarjalno pot je zaznamoval obsežen opus ilustratorskih del, za katera je prejela več nagrad in priznanj. Otroci še vedno odraščajo ob njenih ilustracijah knjig, kot so Kdo je napravil Vidku srajčico Frana Levstika, Janko in Metka in Trije medvedi. Z Rožo Piščanec se je leta 2003 pogovarjala Barbara Jurkovšek.

Petindvajsetega junija 2023 je uprizoritev Vse sijajne stvari Duncana Macmillana v režiji Nataše Barbare Gračner in izvedbi dramskega igralca Uroša Fürsta ter v produkciji ljubljanske Drame prejela nagrado zlati lev na 24. Mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu. V utemeljitvi nagrade so zapisali, da je Uroš Fürst "v interaktivni igri številk in spominov na najpomembnejše trenutke življenja brez patetike spregovoril o depresiji, eni najpogostejših sodobnih duševnih bolezni". Predstava Vse sijajne stvari ruši meje, predsodke in kaže, kako in kje iskati pomoč. Fürst govori o duševnem zdravju in težavah, hkrati pa vključi v predstavo publiko in s tem spremeni pogled na duševne bolezni. Pokaže, kako morejo navidez banalne stvari, kot so ples, sladoled ali palačinke, spremeniti percepcijo gledalca. S svojo izvedbo Macmillanovega besedila je Uroš Fürst publiki podaril dobro predstavo, hkrati pa tudi vero v boljši jutri. O predstavi Vse sijajne stvari se z Urošem Fürstom pogovarja Tadeja Krečič. Foto: Peter Uhan

Filmski režiser, direktor fotografije in montažer Karpo Godina že leta ustvarja avtorski film. Njegov opus morda na prvi pogled ni obsežen, je pa zagotovo zelo raznovrsten, predvsem pa prepoznaven, konsistenten in brezkompromisen. Godina je posnel vrsto antologijskih eksperimentalnih filmov, tri še danes vznemirljive celovečerne filme - Splav meduze (1980), Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica (1982) in Umetni raj (1990) – ter nekaj dokumentarcev, med njimi leta 2002 Zgodbo gospoda P. F.. Leta 2006 je Karpo Godina za življenjsko delo pri filmskem ustvarjanju dobil Prešernovo nagrado. Umetnik je junija slavil pomemben jubilej. Marko Golja se je Karpom Godino pogovarjal leta 2013. Foto: BoBo

Dramska igralka Maša Derganc, prvakinja Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, ostaja v spominu gledalcev po številnih vlogah v gledališču in filmih, nadaljevankah. Tokratna iztekajoča se sezona je pred Mašo Derganc postavila nova velika izziva: utelešenje Clarisse Dalloway in Virginie Woolf, avtorice romana Gospa Dalloway v drami hrvaškega dramatika Tomislava Zajca, režiser je bil Peter Petkovšek, ter Jelene Andrejevne v Stričku Vanji Antona Pavloviča Čehova v režiji Janusza Kice. Premiera je bila pred dvema tednoma na velikem odru Drame. O teh dveh kreacijah in o gledališču nasploh se je z Mašo Derganc v studiu Radia Slovenija pogovarjala Tadeja Krečič. Foto: Peter Uhan

V nedeljo, 18. junija, se slovesno končuje 58. Borštnikovo srečanje – osrednji slovenski gledališki festival – s podelitvijo nagrad za presežke v gledaliških predstavah prejšnje sezone in seveda Borštnikovega prstana. Nataknili ga bodo igralki Nataši Matjašec Rošker. Za svoje delo je prejela številne nagrade doma in v tujini in je zelo aktivna igralka. S predstavo Ne ti meni Alice in s soigralcem Petjo Labovičem je v torek nastopila v tekmovalnem sporedu; še pred tem se je z njo pogovarjala Irena Kodrič Cizerl. Foto Damjan Švarc

Meta Kušar, pesnica in esejistka, je na 22. Lirikonfestu prejela nagrado velenjica – čaša nesmrtnosti za vrhunski desetletni opus za odrasle. Objavila je šest pesniških zbirk z naslovi Madeira, Svila in lan, Ljubljana, Jaspis, Vrt in Zmaj; nekatere so prevedene v tuje jezike. Leta 2022 je pri Mladinski knjigi izšla antologija njene poezije z naslovom Vse od prej. Pred dvajsetimi leti je Meta Kušar dobila Schwentnerjevo nagrado, leta 2012 Rožančevo za eseje Kaj je politično ali ura ilegale, leta 2015 Veronikino nagrado za pesniško zbirko Vrt. V letu, ko praznuje Meta Kušar sedemdeset let, je prejela torej še velenjico – čašo nesmrtnosti. Tadeja Krečič je pesnico pred odhodom v Velenje obiskala v njeni trnovski hiši.